Najstarejši časi

Ustanovitev društva ne pomeni, da se je takrat čebelarjenje šele začelo. Ko je bilo leta 1898 ustanovljeno Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani, sta njegova člana postala tudi Leopold Celestina iz Zavin in Jakob Zupan iz Brezij. Slednji je že naslednje leto objavil oglas, da prodaja »okoli 270 kg medu v satovju, ki je večinoma belo, lepo zloženo v sodu in nič stlačeno. Sod je zabit, da tudi zrak ne more do medu.« Frančišek Rojina, prvi urednik stanovskega časopisa Slovenski čebelar in učitelj v Kolovratu, pa je v spominih zapisal, da je samo v Kolovratu takrat imelo čebele deset kmetov.

Da so začetki čebelarjenja na območju Zagorja veliko starejši, pa govore tudi pisni viri. Če so Valvasorjevi opisi splošni, pa je v vaškem urbarju zapis iz leta 1648, da so dobivali župniki v Zagorju in v Čemšeniku desetino tudi v panjih. Podlipovška cerkev svetega Mohorja in Fortunata pa je imela leta 1707 pri Juriju Lovraču v reji štiri panje čebel. Dogovor je določal, da si cerkev kot lastnica čebel in Lovrač kot čebelar pridelek delita. Tako zaslužene goldinarje je cerkev porabila za nakup sveč.